Volilce na Kosovu čakajo tretje parlamentarne volitve v dobrem letu dni

Poslancem kosovskega parlamenta v torek v ustavnem roku ni uspelo izvoliti novega predsednika države, zato je bil skladno z odločitvijo ustavnega sodišča parlament razpuščen. Na torkovi izredni parlamentarni seji ponovno niso uspeli izvoliti predsednika države, saj zaradi odsotnosti predstavnikov opozicije ni bilo kvoruma za odločanje, poročajo kosovski mediji.

Že pred tem so bili tudi na ponedeljkovi seji po poročanju medijev prisotni le poslanci parlamentarne večine. Takrat so glasovali o dveh kandidatkah za predsednico, ki ju je predlagala vladna levosredinska stranka Samoopredelitev, Feride Rushiti in Hatixhe Hoxha. Rushiti je prejela 63 glasov, Hoxha nobenega.

Rushiti je tako osvojila dovolj glasov, da bi postala predsednica, a morata biti za veljavnost glasovanja prisotni vsaj dve tretjini poslancev. Sodišče je parlamentu postavilo rok, da mora novega predsednika države izbrati do 28. aprila ali pa razpisati predčasne parlamentarne volitve.

Predstavniki opozicije in civilne družbe so sicer opozarjali, da ponedeljkovo glasovanje o predsedniku brez zahtevane prisotnosti dveh tretjin vseh poslancev predstavlja kršitev ustavnega reda.

Potem ko je dosedanji predsednici države Vjosi Osmani potekel petletni mandat in parlamentu ni uspelo izvoliti njenega naslednika, je začasna predsednica v začetku meseca postala predsednica parlamenta Albulena Haxhiu. Ustava določa, da ima Kosovo začasnega predsednika lahko največ šest mesecev, dokler poslanci ne izvolijo novega.

Politična kriza, ki se je v Prištini nikakor ne uspejo rešiti

Neizvolitev predsednika je še en izraz politične krize, ki je Kosovo zajela pred več kot letom dni. Po rednih parlamentarnih volitvah februarja lani, ki so prinesle fragmentiran parlament, so se vrstili številni neuspešni poskusi konstituiranja parlamenta in oblikovanja vlade. Za izvolitev predsednika parlamenta so potrebovali več kot štiri mesece, zapletalo se je tudi z izvolitvijo podpredsednikov. Mučna kombinatorika se je prenesla tudi na sestavljanje vlade, ki je nikomur iz Samoopredelitve ni uspelo sestaviti.

Predsednica Osmani je razpisala predčasne volitve, na katerih je konec decembra spet zmagala Kurtijeva stranka. Tokrat je imela dovolj glasov, da je ob podpori nekaterih poslancev narodnih manjšin zagotovljeno večino. Tako je Kurtiju uspelo sestaviti vlado, a je opozicija s svojim bojkotom glasovanj o predsedniku države izsilila nove volitve.